V slovenskem ljudskem izročilo obstajajo rimana besedila, ki jih največkrat zasledimo v koreografijah otroških folklornih skupin. Ta rimana besedila, ki jih poznamo kot izštevanke, pa so uporabna tudi pri vsakdanjem delu z otroci. Najverjetneje bodo ob teh izštevankah uživali najmlajši, ki imajo že dobro razvit posluh in ritem, vendar se lahko doseže uspeh tudi pri otrocih z manj razvitim ritmom.
Otroška igra je svoj čas predstavljala učenje, socializacijo, zabavo, krepitev domišljije in sodelovanja. Mlajši otroci so se učili od starejših ter se navezovali drug na drugega. Zraven skupinskih iger v to kategorijo spada tudi kategorija izštevank ter zbadljivk.
Izštevanke so otroške igre, s katerimi otroci izberejo nekoga, ki igro začne. So besedila, ki jih otroci večinoma uporabljajo pred igrami skrivanja ali lovljenja. Pri izštevankah je pomemben ritem in rima, zato so včasih besedila v podrejenem položaju (lahko tudi nesmiselna). V svoji primarni funkciji se izštevanke niso spreminjale, saj so predstavljale ˝obredni ritual˝ v določeni skupini otrok. Z prenašanjem besedila od ust do ust se je prenašala tudi vsebina izštevank.
Tako so ob ˝klasičnih˝ izštevankah nastale tudi nagajivke, zbadljivke ter ostala šaljiva besedila, ki se prenašajo iz ust do ust. Pri teh besedilih je vredno omeniti, da se otroci, ki so takšna besedila uporabljali, verjetno niso v polnosti zavedali, kaj govorijo, saj so se besedila naučili od svojih starejših vrstnikov ali staršev.
V zakladnici slovenskega ljudskega izročila smo pobrskali za izštevankami, ki se dotikajo narave, živali in ljudi.
Živalske izštevanke
En zmaj ‘ma rep nazaj,
zmaja dav sta ušla,
tri in dva je zmajev pet,
še štiri pa jih je devet.
Sebe zraven še prištej,
pa nas je deset, juhej!
Po morju plava kit
ki ima zelo veliko rit
ko pride na sredo morja
se userje do neba.
Se krega ljubi bog,
k si praska drek od nog
oj, ta presneti kit
ki ‘ma tko veliko rit!
Glej ga medveda,
kak špičasto gleda,
ga taca boli,
se kislo drži.
Haj huja haj,
se ovca pase zdaj,
lepa bela kakor sneg,
pride tja na zelen breg.
Haj huja haj,
ulovi ovčke zdaj.
Bog daj srečo,
kravo rdečo,
tele belo,
volka snelo.
Piška je sosedu ušla,
da bi petelina srečala,
pa ga ni bilo doma,
ker že drugo ljubco ima.
Punčka v vodo je skočila,
kol’ko ribic je splašila,
en, dve, tri,
pa povej število ti!
Gujsa, gujsa, gujsa,
dva debela pujsa,
enega smo zaklali,
enega pa prodali,
enega pa še imamo,
pa vam ga ne damo.
Izštevanke, pri katerih so v ospredju ljudje
Matija mataja,
hruške prodaja,
hruška mu zgnije,
Matija pa vpije.
Mi se z vlakom peljemo,
dobro voljo meljemo,
ko pa se ustavi vlak,
hitro se prešteje vsak.
1, 2, 3, vlak si ti.
Janko zaplanko
čebele lovi,
ena ga piči,
lovil boš pa ti!
Tika taka
oženil se je Jaka,
šel je na planinco,
vzel je Katarinco.
Noži, noži, nožice,
po gorah so hodile,
rožice so brale,
mamici jih dale.
Godca boš vzela,
boš zmeraj vesela,
če druzga ne bo,
zagodu ti bo.
Tika, tika, tajca,
mati kuha zajca,
oče toči vino,
mi se veselimo.
Enkrat je bil en biberbav,
je staro Micko v košek dal.
Micka je iz koša kukala,
ga je za lase cukala.
Izštevanke, ki govorijo o naravi
Ena bela hišica,
kol’ko oken pa ima?
En, dva, tri,
pa povej število ti!
Avionček gori gre,
doli spušča bombice.
Kamor bomba prileti
tam se šteje en, dve, tri.
Reci lipa, ti si pipa,
reci lajna, ti si cajna,
reci ladja, polna sadja,
reci lok, nima rok,
reci lov, skrij se v rov,
reci luč, ti si fuč.
Ti si sonce,
jaz sem sneg,
ko zasiješ,
grem v beg!
Ura je osem,
jaz še nisem kosil,
ura je devet
imam že trebuh napet,
ura je deset,
sem lačen spet.
Sladoled turški med
stane dinar petdeset,
kdor ga kupi, se zastrupi,
vija, vaja, ven!
Kdo bo pihal svečico,
svečico za srečico?
en, dve, tri,
svečico vpihni ti!
Tortico razrežem vam
in na krožnike jo dam.
En, dve, tri,
tortico dobiš zdaj ti!
Na hribčku grad stoji,
v gradu bele line tri,
pri vsaki lini žena stoji,
pojdi jo zdaj rešit ti!